Malokatero znanstveno odkritje je izzvalo takšno fascinacijo in nasprotovanje kot teza Nikolaja Kopernika (1473–1543), »da se Zemlja giblje, Sonce pa je negibno sredi vesolja«. Kopernikovo ime je bilo dolgo sinonim za radikalno revolucijo v astronomiji, nekateri zgodovinarji znanosti pa so imeli leto 1543, tj. leto izida njegovega znamenitega dela De revolutionibus orbium coelestium (O revolucijah nebesnih sfer), celo za datum, ko se je zaèel nov naèin znanstvenega mišljenja ne samo v astronomiji, temveè tudi v celotnem naravoslovju. Avtor na podlagi najnovejših dognanj in preuèevanja virov analizira, kaj se je s Kopernikom dejansko spremenilo v astronomiji in filozofiji narave, in izpostavi pomen njegove geste za razumevanje temeljnih filozofskih in epistemoloških kategorij, kot so »resnica« in »videz«, »pojav« in »objektivnost«.