Knjigo uvaja zgodovina raziskav o Isaacu Poschu. Osrednji del je razdeljen na tri področja: skladateljev življenjepis, analitično-komparativno študijo inštrumentalnih skladb zbirk Musicalische Ehrenfreudt (1618; vključuje tudi pretres pomena zbirke v primerjavi z drugimi zbirkami ‘variacijskih’ suit; posamezni plesi so predstavljeni tudi v plesni funkciji) in Musicalische Tafelfreudt (1621) ter predstavitev zbirke Harmonia concertans (1623) kot ene najzgodnejših v Nemčiji tiskanih zbirk monodičnih motetov. V zaključnem poglavju avtorica opredeljuje Poschevo mesto v slovenskem glasbenem zgodovinopisju in predlaga večje upoštevanje tega skladatelja v zgodovini avstrijske in nemške glasbe. Osrednje besedilo v šestih poglavjih spremljajo bibliografija, imensko kazalo in dodatki, med katerimi so transkripcije vseh arhivskih dokumentov in uvodnih besedil skladateljevih glasbenih zbirk.